bloodish

Dandanes se mi dogaja, da spoznavam ljudi, ki so zadovoljni s tem, da živijo v svojem ograjenem svetu in si nikakor ne upajo zapustiti dvorišča v katerem mislijo, da poznajo vsak kotiček zemljišča. Srečni so v tem svojem vrtu za belo ograjico v upanju, da jim nihče nič ne more dokler so za ograjo. Zadovoljni s svojimi spoznanji, načinom čustvovanja, spoznavanjem ljudi in njihovih navad… S tem, ko stopijo v trgovino po kruh, so enostavno zmagovalci in da ne bi slučajno kdo poskusil presekati pot takšni osebi. Tolikokrat se ujamem v tisto zanko autokonformizma, da dobim občutek, da sem tudi sam eden izmed njih. Kako naj se rešim konflikta, ki ga gradim v sebi, ko pa si že celo življenje poskušam dopovedati, da sem drugačen od ostalih? Imam službo. Imam prijatelje. Starše. Brata. Kupil si bom psa, na banki imam kredite, a še dandanes si dopovedujem, da sem drugačen. Torej, kaj je tisto kar me dela drugačnega? Moja čustva? Dojemanje okolice? Zavedanje sveta iz ograje? Najlažje se je zatopiti v težave in nesposobnost drugih ljudi. S tem vidiš, kje so luknje, na katere moraš paziti, da jih ne boš odprl pri sebi. A s tem hitro pademo v konflikt s samim seboj. V naravi človeka je, da želi ugajati in da je len. S tem, ko se odločimo stopiti v zvezo s partnerjem, se največkrat niti ne zavedamo, da je ljubezen tista, ki je potrebna negovanja. Naučiti se moramo dajati in ne samo sprejemati. Največkrat se izgovarjamo s takšno izjavo: “Takšen pač sem, ali me sprejmeš ali pa adijo.” To se seveda dogaja v konfliktni situaciji, ko enostavno nočemo priznati napake ali pa smo toliko leni, da ne želimo narediti koraka naprej. Pozabljamo, da je življenje sestavljeno iz trenutkov in da isti trenutki prinašajo v življenje pozitivne in negativne izkušnje. Ergo: v življenju ne moremo pričakovati, da bomo s prilagajanjem ustregli partnerju, kajti s tem avtomatsko zanikamo samega sebe. Sam si pa nisem povsem na jasnem ali je to normalen konflikt v človeku, s katerim se mora soočiti vsakdo ali pa sem šele na samem začetku, da sem to šele sedaj opazil. Dejstvo pa je, da nikakor ne znam rešiti sam pri sebi te uganke s prilagajanjem.